Domačija Grofija
CVINGER
Domačija leži na tleh starodavnega železnodobnega obzidanega in utrjenega gradišča, ki ga danes imenujemo Cvinger. V drugi polovici 8. stol. pr. n. št. je bila družba železne dobe že dobro organizirana, razvila je svojo značilno kulturo (haltštatska kultura).
Tedaj je nastala nova naselbina na Vrhu, zgrajena na vzpetini, da so lahko nadzorovali dogajanje v okolici. Utrdili so jo z obzidjem in zemeljskim okopom. Naselbina je živela več kot 700 let vse do prihoda Rimljanov. Kasneje so ljudje odvažali kamenje iz obzidja in ga uporabljali kot gradbeni material. Verjetno je iz njega sezidan tudi stiški samostan in poslopja naše domačije.
Zid okoli naselja je dolg več kot 2000 m. Vanj so vzidali za okoli 1500 današnjih železniških vagonov kamenja. Pa vendar nam prebivalci naselbine niso zapustili nobenih zapisov ali drugih znakov o svoji etnični pripadnosti.
Raziskave naselbine in gomil povedo, da so bili prebivalci ne le velika, ampak tudi dobro organizirana družba. Naselje so začeli graditi, ko so ljudje starejše železne dobe že dosegli vrhunec svojega družbenega razvoja. Zato poznavalci štejejo Virsko mesto v sam vrh haltštatske kulture.
ČLOVEŠKA RIBICA
Ni težko uganiti, da je v vasi Vir izvir vode. Ne kakršenkoli, ampak pravi kraški izvir.
Domačini mu pravimo Virski studenec, ki je kraj velike znamenitosti - je klasično najdišče človeške ribice (močeril).
"17. junija 1824 je tukajšnja gospodinja Marija Kek prala perilo pri Virskem studencu. Ujela je človeško ribico in jo v steklenici prinesla domov, kasneje so opazili, da so se v steklenici pričeli pojavljati mladiči, ki so kasneje žal poginili. "
Prvemu zapisu o človeški ribici je botroval takratni gospodar domačije Janez Kek, ki je Stratilusu predal svoje videnje o neznani vrsti (Stratilov protokol).
ETNOLOŠKA ZBIRKA
Etnološka zbirka imenovana »Tako sta živela babica in dedek«, je nastala po zaslugi očeta Janeza, ki je navdušeno zbiral starine in razstavljal po hiši.
Sčasoma se je nabralo veliko predmetov in v ta namen smo prenovili skedenj, ki je bil zgrajen leta 1855, v mali etnološki muzej. V njem gostje dodobra spoznajo, kako je potekalo življenje v domači hiši, na polju, pri delu s konji, pri kmečkih opravilih in v vinogradu.
